eživljali potepaje se po okoliških gričih. Tokrat je vlogo vodiča prevzel Sangale, vaški poglavar, ki je tudi edini govoril angleško, in to odlično. Janez pravi, da je Sangale pater Ašič in teta Pehta v eni osebi in verjetno ni daleč od tega: vsaka rožica, zel, še tako majhna rastlinica ima neko zdravilno moč - zoper zobobol, za zdravljanje malarije, za celjenje (levjih) ran, za opekline... Neverjetno. Hoje je bilo kar precej, a tempo je bil prilagojen Ani, ki začuda niti enkrat ni omenila, da bi jo nesli (za razliko od "vzpona" na Šmarno goro, kjer to omeni za vsako drugo koreninico).Zgoraj: Ana in Sangale na krokodiljem kamnu, v ospredju seveda sulica.
Med potjo nam je Sangale pripovedoval o življenju, navadah in o običajih Masajev. Tu pa tam, ko je uzrl kakšno vejico na tleh, pa je razložil tudi njen pomen: to je relativno kompleksen način sporazumevanja, ki je lasten le njihovemu plemenu in služi za obveščanje o gibanju divjih živali.Na neskončne peš poti se je seveda odpravil oborožen - s svojo sulico, ki ni smela manjkati na nobeni sliki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar