Od obale nas je pot vodila v kenijsko prestolnico Nairobi, a časa za pohajkovanje ni bilo, saj smo se že naslednje jutro odpravili v Rift Valley ali po domače Masailand. Na pot smo se odpravili z našim vodičem, Masajem Mojzesom, in po par urah vožnje smo prispeli do kraterskega jezera, po katerem se imenuje tudi naše 3-dnevno bivališče - Crater Lake Lodge.Dneve smo preživljali ob plezanju po stenah zdaj že stoletja ugaslega vulkana, opazovanju sončnega zahoda in enkratnem poslušanju stotine ptic, ki domujejo v okoliških akacijah.
En cel dan pa smo namenili obisku parka Hell's Gate. Takšno ime je dobil zaradi svoje površinske razgibanosti, ki je posledica tektonskih premikov, zaradi česar je pokrajina res enkratna. Zaradi številnih sotesk pa v njem tudi ni nevarnih plenilcev. Že vedo zakaj...
Par žiraf v neposredni bližini našega lodga.
Ani se hitro znajde... pri spustu v eno izmed sotesk se je rangerja oprijela kot klop.
Sledilo je iskanje povodnih konjev na jezeru Naivasha. V bistvu ne vem, kdo je koga bolj iskal, ali bolje rečeno, kdo se je koga bolj izogibal. Kakorkoli že, veličastne živali, ki čeprav delujejo zelo narodne, to zagotovo niso.
Lakota, kakopak, in neskončno zanimivo, nikoli do konca izpeto poslušanje Mojzesovih zgodbic o devetih zrelostnih stopnjah v življenju Masaja: zakaj so Masaji brez obeh enk spodaj (da lepše govorijo, da se med seboj prepoznajo in ker jim špranjica med zobmi služi kot luknjica za vlivanje mleka in krvi v primeru bolezni), kako jih mame že v ranem otroštvu zaščitijo pred malarijo (zarežejo jim kožo na prsih in v rane natrejo rastlinski sok ene izmed zeli v bushu), kako se bojevniki lotijo lova na leva... skratka, gradiva bi bilo za kar izčrpen priročnik.
Ni komentarjev:
Objavite komentar