Zadnji pozdrav iz obale

Takole, pa smo pocasi zakljucili prvi del nasega potepanja po Keniji. Jutri zjutraj se bomo namrec poslovili od morja in se podali na safari, kar v tukajsnjem jeziku - svahili - pomeni "potovanje".

Zadnja dva dneva smo cisto enostavno lenarili ozrioma se predajali valovom, pesku in soncu, si vecere krajsali s sprehodi po plazi in z nabiranjem skoljk.
Danes smo se odpravili v mesto ozrioma "bolj urbani" del Dianija, saj je nas hotel res cisto na koncu naselja - do konca oziroma zacetka ceste so se kaki 4 km makadama. Tja grede smo jo del poti mahnili kar po plazi, nato pa se z matatujem (lokalni prevoz v obliki kombijev) odpeljali do zavetisca opic Colobus. Tam skrbijo za osvescanje domacinov in seveda tudi turistov o pomembnosti ohranjanja tukajsnjih gozdov, njihovega naravnega habitata. Dodatno skrbijo tudi za tiste opice, ki so bile zrtve prometa ali elektricne napeljave. Revice so se nam tako zasmilile, da smo eno posvojili - ime ji je Kara in ima par mesecev starega mladicka.

No, nasa sobarica pa je skoraj posvojila Ani in cisto vsak dan jo razveseli s taksnimi cvetlicnimi aranzmaji:




Pozneje smo si ogledali se eno lokalno zanimivost in sicer neke vrste vivarij, kjer smo videli preko 20 razlicnih vrst kac, nekaj kuscarjev in celo krokodile. Brrr, kar zmrazi te, ko, cetudi skozi steklo, na par centimov zagledas crno mambo - njen strup te pokonca v borih 3-5 minutah. No ja, nekatere smo si upali celo prijeti... in se vec...



Janez z 2,5 leti starim pitonom - se enkrat BRRRR
Kot vidite, ponovno pestro. Sedaj pa hitimo pakirati, saj se ze zjutraj podajamo novim dogodivscinam naproti. Cakajo nas se 3 postaje: zacnemu ob jezeru Naivasha nato pa bomo 4 dni taborili med Masaji in sicer v vasi Madji Moto in v Masai Mari.

Za konec se ena slikica Masajev, ki je nastala med njihovim vecernim obiskom nasega hotela, saj se mi dozdeva, da se bomo v prihodnjih 8 dneh poredko, ce sploh, videli\slisali\brali.

No, bodite fajn in lepe praznike!!!!

The SUSIN family

Uzivanje "na" in "v" morju

CIAO!

Za nami so ze trije dnevi kenijske obale in verjetno se je tukajsnjega morja, predvsem pa ambienta in nadvse prijaznih domacinov kar tezko navelicati.

Vceraj smo se odpravili na izlet z ladjico na koralni greben, kjer smo snorklali in obcudovali prelep podvodni svet Indijskega oceana.

Ladjice (dhow), s katerimi te odpeljejo v Kisite Nacionalni Park, zgledajo takole:

Ker se je ravno ponudila moznost, sem opravila tudi svoj prvi cisto pravi potop - resda le na 5 m globine, a tudi to je nekaj za popolnega zacetnika, mar ne?! Gre za res enkratno izkusnjo in sedaj zagotovo lazje razumem vse tiste "potapljaske odvisnike", saj je res noro - seveda toplo priporocam vsem.

Med plovbo so nas spremljali delfini, s katerimi domacini obcasno tudi zaplavajo. Mi se tega nismo sli in smo se zadovoljili z njihovo druzbo na daljavo.

Pred povratkom na celino smo se ustavili se na otoku Wasini, kjer so nam domacini postregli z odlicnimi dobrotami - nama z Ani so disale predvsem tiste morske. "Njami rakovice", je bil njen komentar - haha.

Dan smo zakljucili z vecerjo v hotelu oziroma kar na plazi, kjer so nam postregli z lokalnimi jedmi iz zara. Glede na to, da se nahajamo na celini, kjer je lakota se vedno cisto vsakdanji pojav (in tudi mnozicno umiranje zaradi nje), imamo kar slab obcutek, ko pa so vse jedi, ki smo jih delezni turisti, tako pregresno okusne... Sledil je se ples oziroma bolje receno skakanje Masajev iz Amboselija in ze smo se (zmatrani kot psi) spravili spat. Mimogrede: v tej taisti restavraciji na plazi smo danes med opoldanskim snackom lahko videli kaco, ki se je, se preden smo jo uspeli digitalno ovekoveciti, izgubila nekje v sanku. Soglasno smo sklenili, da vsaj par dni tja ne gremo na pijaco...

Sicer smo danes k sebi prihajali kar v nasem hotelcku in njegovi neposredni blizini. Plaza je 1a in ko se znebis "beach boysov", ki ti v petih minutah povejo celo svojo, seveda tragicno, zivljenjsko pot, ti medtem poskusijo prodati izlet, obeske za kljuce, ogrlice in se marsikaj (hmmm), se lahko breskrbno prepustis zibanju valov in dejansko izgleda, da se je cas ustavil - samo zate.

No, to pa je nasa mala uzivacka.

Jambo!

Obljuba dela dolg... in ze je tu prvo javljanje iz Kenije.
Nasa prva postaja je Mombasa oziroma Diani, ki se nahaja juzno od tega najvecjega obalnega mesta s ca. 2 mio prebivalci.
Caka nas 6 dni oddiha v hotelu Pinewood Village, ki je majhen, domac in v tradicionalnem slogu opremljen hotelcek. Znotraj kompleksa se prosto gibljejo tudi opice vrste Colobus, ki so zascitene in domacini so nanje se posebej ponosni. Prosto gibanje pomeni dobesedno to (glej prvo sliko), saj so vsepovsod: ze ob prihodu so nas opozorili, naj imamo v casu potepanja balkonska vrata zaklenjena, saj baje rade pridejo "pofirbcat", kaj vse gosti nosimo s seboj.


Okolica hotela je zelo lepo urejena in rastje je seveda bujno, sploh pa nadvse zanimivo in res nekaj posebnega - v bistvu je vse prav tako, kot doma gledamo na NG kanalu: v nebo segajoce kokosove palme, bananovci in stevilne druge vrste dreves ter grmov, ki jim ne vemo imema, a se ponasajo z ogromnimi zivopisanimi cvetovi (nekaj malega rastja na plazi smo ujeli na drugi fotki). Nasproti restavracije imamo pravi ornitoloski koticek, kjer domujejo drobceni pticki, ki na prvi pogled spominjajo na nase vrabcke, le da so zivo rumeno-oranzne barve in gradijo gnezda z luknjo navzdol, pa se cudovito se oglasajo (v primerjavi z njimi so nam znani kanarcki cisto brez posluha, haha).


Morje je prav tako neverjetno mamljivo - po nasi oceni ima nekih 26 do 28 stopinj in ko si enkrat not, se ti sploh ne gre vec ven.
Pa bodi dovolj za danes, da nam ostane se kaj za naslednje dneve.


Pozdravcek iz Dianija!!!!
P&A&J

Dobre fotke

V bistvu je moj profil prazen, ker nimam pojma, kako naj se opišem - niti na dolgo, kaj šele na kratko. Prazaprav se s tem sploh ne ukvarjam... mislim, da se že drugi dovolj.

Med vsemi mojimi strastmi in ljubeznimi pa se najde tudi fotografija, seveda amaterska, a nič ne bi imela proti, če bi se s tem lahko ukvarjala več in bolje. Letos sem se že kar kje potepala in tukaj je izbor par luštnih slikic (vsaj meni), ki pa poleg tega, da so sporočilne že same po sebi, verjetno povedo ravno dovolj tudi o avtorju...

Nagarkot, Nepal - čajček ob 6. uri zjutraj s pogledom na Himalajo

















Nagarkot, Nepal - otroci so vajeni čisto vsega in to od malega

















Kathmandu, Nepal - sveti hindujski možje na pogrebnem obredu

















Mojzesova gora, Egipt - sončni vzhod

In zakaj panika prav sedaj, decembra 2007?

Zato, ker gremo na dopust in to takšen, ko bo Ani prvič letela več kot 10 ur nepretrgoma, skupaj pa bomo vzleteli in pristali kar po 6x in to v borih 15-ih dneh. Seveda bi bilo mega, če bi lahko trajalo dlje, a smo prekratki - iz takšnih ali drugačnih razlogov.
Ok, večina vas itak ve, da gremo v Kenijo: najprej 6 dni obale: kopanje, ogled kakšnega parka ipd., kar pa se mene tiče, predvsem spanje, ki mi ga kronično primanjkuje že kar par mesecev... In nato... jupi... 8 dni safarija in to ne tistega klasičnega oziroma komercialno-turističnega: hvala Bogu bomo doživeli pravo masajsko vas in se z domačini podajali GORI, DOLI in NAOKOLI. No, tako je vsaj bilo mišljeno...
Fotk seveda še nimam, razen če kakšno potegnem iz NG-ja, katerim pa ni ravno mesto na blogih. Komaj čakam, da kakšno naredim in jo popolnoma brez retuširanja objavim.

Skratka, dan je prekratek za vse zadeve, ki jih moramo ali želimo delati, leto definitivno mine prehitro, da bi uspeli obiskati vse kraje, ki bi nam napolnili baterije, končno pa je tudi življenje prekratko, da bi doživeli vse, kar bi nas osrečilo ali bi nam vsaj koristilo.

So what... mi gremo in tisoč posto si tega želimo, tudi baterije si bomo napolnili, srečni pa bomo že zato, ker bomo skupaj, tam nekje daleč, kjer te ljudje ne sodijo po barvi, priimku in še čem manj pomembnem.

Pozdravček!

Zakaj sem se sploh odločila za blog?

• Ker se mi zdi fino, da se lahko tu in tam javim prijateljem in vsem meni dragim osebam, saj je ta blog namenjen prvenstveno vam (glede na to, da ste obvestilo o tem blogu prejeli osebno, je že to znak, da vas uvrščam v to skupino oseb).
• Ker si želim čim hitreje z vami deliti vsaj malo izkušenj, ki jih doživljam po svetu in kdaj tudi bliže domu, medtem ko se vi potite v službah (to je pa zloba spregovorila - haha).
• Ker bomo tako lažje v stiku in se ne bomo lovili po različnih E-mail naslovih in SMS-ih (pa še neprimerljvo ceneje je).
• In končno tudi zato, ker se morda kdaj celo zgodi, da se me poloti dolgčas in se bom vsaj s tem malce zamotila.

PČS alias "polLONCA"