Prva za pokušino...

Vulkan in jezero Batur

Takole... Za vaš prvi vtis in mojo korajžo, da se čim prej spravim pisati nov potopis.

In kam sedaj? INDONEZIJA!!!

Ta konec tedna se odpravljamo na Bali, prvenstveno jahat slone in povzpeti se na vulkan (Ano že skrbi, da ne bi ravno tedaj izbruhnil - haha).
Upam, da bo dinamika objav bolj redna, kot je bila za Kenijo... a nikoli se ne ve, saj vsake toliko vseeno morava v službo.

Pozdravček vsem

Nasvidenje Kenija - se vidimo spet

In za konec - Mombasa. Zanimivo obalno mesto, kjer se prepletajo različne kulture, ki so prav tako pisane in pestre, kot so to tudi ljudje, ki v njem živijo.

Pred odhodom smo si ogledali še zadnji "must": trdnjava Fort Jesus, se na božič do sitega najedli, in to v kitajski restavraciji, in se za trenutek večnosti prepustili čudoviti iznajdbi civilizacije: hotelskemu tušu.

Takole, to je bila v kratkem naša dogodivščina po Keniji, kjer smo se kopali v kristalno čistem Indijskem oceanu, se potapljali na koralnih grebenih, se dodobra nahodili po gričevnatem Masailandu, občudovali takšne in drugačne stvaritve matere narave in končno, a ne nenazadnje odkrili tudi pleme Masajev, ki nas je v nekem smislu za vedno zazanamovalo. Prav verjetno jih bomo vedno in povsod nosili s seboj in se k njim še vračali.

Nevenki, ki v Keniji živi s svojo družino - možem Romanom in malo Anno, in ki nam je vse to omogočila (http://www.eyesonafrica.org/), se ponovno iskreno zahvaljujem in sporočam, da se kmalu vidimo - morda ponovno obiščemo Sangaleja in njegove fante ali pa se odpravimo po divjih brezpotjih Tanzanije ali pa se v lovu za gorilami odpravimo v Ugando. Kamorkoli že nas pot zanese, si želimo spremstva najboljšega vodiča Mojzesa, to je Masaja, ki mu je tudi življenje nas, mzungu, znano in blizu.
ASANTE SANA!

(Že bolj komercialni) Masaji v Masai Mari

Kamp v Masai Mari, samo 2 kilometra zračne linije od rezervata, je bil naša zadnja postojanka v divjini Kenije. Ta 2 kilometra sta bila razlog za slabše prespane noči, saj je klicanje hijen in oglašanje levov slišati zelo živo in zelooo blizu - še dobro, da nas je vedno varoval neustrašen masajski bojevnik, ki sicer ni bil opremljen s kakšnim pravim kosom orožja, a je vedno bdel ob ognju in to s svojo sulico v roki (vsaj rekli so nam tako).

Zaradi trum turistov, ki se zgrinjajo občudovat živali, je (verjetno) tudi naš kamp bil bistveno bolje opremljen - imeli smo že bojler in pravo WC školjko. A če bolje pomislim, tovrstnega luksuza poprej nismo prav nič pogrešali in pogled na kombije, polne mzungujev, je bil na začetku prav čuden, morda celo moteč.

Hecno... in to predvsem zato, ker slabih 20 minut hoje stran še vedno obstoja vas, kjer Masaji živijo popolnoma neobremenjeno in neodvisno od nas, gostov, turistov, prišlekov, vsiljivcev v njihovem svetu, ki si ga že toliko časa delijo z živalmi.

Zgoraj: prijaznemu vabilu na obred iniciacije (obrezovanja) masajskega bojevnika, se nismo odzvali, smo se pa popoldne prišli poklonit vaškemu poglavarju, ki nas je sprejel z najvišjimi masajskimi častmi.

Veličastna Masai Mara

Masai Mara, sestavni del ekosistema Serengeti, verjetno najbolj poznan naravni rezervat za safarije po celem svetu. In kako prav je, da se ga drži ta sloves: narava je čudovita - pravi afriški bush, živali veličastne, divje in predvsem na dosegu fotoaparata.

Le kaj si mislijo o ljudeh, ko se takole zmešano vozimo za in pred njimi in si jih ogledujemo z vseh možnih zornih kotov. Verjetno nič pametnega, saj ti na vsakem koraku dajo vedeti, da so v Masai Mari one glavne, četudi jih zmotiš med hranjenjem...